NAMEN PROJEKTA:

Pravljice in legende so za otroke in odrasle čarobna vez med preteklostjo in sedanjostjo. Podoživljanje pravljice nam bo izhodišče za dejavnosti s katerimi bomo oblikovali osnove za dojemanje zgodovinskih sprememb ter spoznavali življenje ljudi v preteklih obdobjih. Ob raziskovanju pravljic in legend bomo spodbujali medgeneracijske odnose ter bogatili vrednote ljudskega izročila.

CILJI PROJEKTA:

Raziskovati kulturno dediščine ob pravljicah in legendah domačega kraja.

Omogočiti izražanje istih doživetij v različnih umetniških jezikih ter spodbujanje ustvarjalnosti pri izbiri materialov.

Bogatiti otrokov čustveni svet, zmožnost domišljijske rabe jezika ter poistovetenje s književno osebo in dogajanjem.

                                                                                                                                                                                                   Unesco koordinatorica Mateja Bregar

PRIJAVNICA

prijavnica_Unesco_projekta_S_pravljico_skozi_čas.doc

Raziskovali smo kako se je naše mesto spreminjalo skozi čas ter se seznanili z uličnim pohištvom nekoč in danes. Ob uporabi IKT tehnologije smo zbirali podatke in informacije, ki so nam pomagali pri raziskovanju in seznanjanju z življenjem v našem mestu.

Z mestnim vrtnarjenjem smo prispevali k povečanju zelenih površin v mestu. Izdelke, ki so nastali v okviru projekta smo razstavili v galeriji Herman Pečarič. Zaključek projekta smo obeležili s prireditvijo, ki je nastala v počastitev 50. obletnice Vrtca Mornarček Piran v Tartinijevem gledališču.

Otroci so bili ob različnih dejavnostih motivirani, da s svojimi predlogi prispevajo k izboljšanju kakovosti življenje svojega mesta v katerem bodo živeli kot odrasli. Predloge so izrazili tudi slikovno.

                                                                                   V Piranu si želim…

Mavrične ribice

V SODELOVANJU Z NARAVO SAM PRIDELAM HRANO

V oddelku Morski konjički (3 do 6 let) smo v šolskem letu 2022/2023 sodelovali v projektu - V sodelovanju z naravo sam pridelam hrano ( nosilec projekta: OŠ Zreče).

Otroci v tem oddelku imajo že kar nekaj izkušenj s pridelavo hrane. Tako so nekateri prejšnje šolsko leto opazovali rast dišavnic in cvetlic, ter fižola, drugi pa so že opazovali rast rastlin v visoki gredi na našem igrišču.

V tem šolskem letu   smo se odločili samostojno pridelati hrano. Tako smo iz jesenskega kotička prihranili bučo. Pokukali smo kaj se skriva v njej in ugotovili, da semena in bučno meso. Semena smo očistili nitk in jih posušili. Meso buče smo narezali na koščke in v kuhinji prosili, da nam skuhajo bučno juho. Vanjo smo dodali le ščepec soli. Mmm…nekaterim je bil okus všeč, drugim ne.

V spomladanskih mesecih smo posejali bučna semena v večje posode. Skrbno smo jih zalivali in kaj kmalu so sadike postale tako velike, da smo jih lahko presajali v lončke. Vsak otrok je eno sadiko odnesel domov. Posejali smo tudi semena bazilike, redkvice, solate, blitve in sadike jagod. Vse kar smo posejali in posadili smo najprej imeli v igralnici, na toplem, nato pa smo to posadili v visoko gredo na našem igrišču. Posevke smo pokrili s kopreno, saj nam je vreme v spomladanskem času kar precej nagajalo. Komaj čakamo, da jih bomo lahko okusili.

Seveda smo gredico najprej pripravili. Odstranili smo plevel, drobne vejice in odpadlo listje. Dodali smo tudi zemljo. Sadike paradižnika smo kaj kmalu posadili v gredo na prostem. Ugotovili smo, da je bilo zanje prezgodaj. Ovenele so. Zato smo si priskrbeli nove. V tem času je na naši gredi zmanjkalo prostora za sadike paradižnika. Nič zato. Sadike smo posadili v večje cvetlične posade.

Sadike bazilike smo presadili v manjše lončke iz kartona in jih ob svetovnem dnevu Zemlje, na Tartinijevem trgu podarili mimoidočim.

V predšolskem obdobju otrok potrebuje nenehen stik z naravo, saj jo samo preko doživljanja lahko spoznava, občuduje in varuje.

V okviru Unesco projekta Gozd in naravno okolje skozi otrokove oči (nosilec projekta: Vrtec Sežana), smo se z otroki pogovarjali o tem zakaj se najraje igramo zunaj, kaj vse lahko počnemo zunaj ter zakaj je prav, da smo čim več zunaj.

Otroci so povedali:

Zakaj se radi igramo zunaj?

Ker smo radi na igrišču in tudi na trgu.

Ko je bil močen dež in toča nismo mogli ven.

Zunaj je veliko prostora.

Tečemo okoli dreves, plezamo.

Lahko tečemo se lovimo, igramo nogomet.

Če smo zaprti notri, ne moremo dihati.

Če ne moremo dihati prezračimo.

 Zakaj je prav, da smo čim več zunaj?

Da smo zdravi in da rastemo.

Da uživamo v zraku.

Da smo veseli.

Da boljše dihamo.

Da smo na soncu.

Da vidimo živali.

Da nabiramo šparglje, regrat, kostanj…

enota Mornarček, Mavrične ribice