Namen projekta

Otroke, učence in dijake  želimo motivirati k raziskovanju tekstila, oblačil in narodnih noš nekoč in danes. Spodbuditi jih želimo k spoznavanju kulturne dediščine iz tega področja in k oblikovanju kritičnega mišljenja v povezavi s hitro modo ter vpliva sodobne tekstilne industrije na okolje. Ob tem želimo ob organiziranju različnih dejavnosti trajnostni način razmišljana mrežiti tudi širše med starše in v lokalno skupnost.

Raziskovali bomo:

• Kako se je moda in tekstilna industrija spreminjala skozi čas.
• Narodne noše lokalnega okolja.
• Kako lahko dejavno prispevamo k zmanjšanju vpliva hitre mode na okolje.

Cilji projekta

• Spoznavanje ožjega in širšega družbenega in kulturnega okolja.
• Oblikovanje osnove za dojemanje zgodovinskih sprememb (spoznavanje, da se ljudje in okolje ter družba in kultura v času spreminjajo).
• Spoznavanje tehničnih predmetov in razvijanje spretnosti šivanja in izdelovanja oz. predelovanja oblačil in tekstila.
• Spodbujanje splošne ustvarjalnosti pri izdelavi oz. predelavi oblačil in drugega tekstila.
• Pridobivanje izkušenj iz področja ekologije in trajnostnega načina razmišljanja.

Unesco koordinatorica Mateja Keršikla

Piran, 23. 9. 2024

Prenesi prijavnico KLIK

Pravljice in legende so za otroke in odrasle čarobna vez med preteklostjo in sedanjostjo. Podoživljanje pravljice nam je bilo izhodišče za dejavnosti, s katerimi smo oblikovali osnove za dojemanje zgodovinskih sprememb ter spoznavali življenje ljudi v preteklih obdobjih. Ob raziskovanju pravljic in legend smo spodbujali medgeneracijske odnose ter bogatili vrednote ljudskega izročila. Ob različnih dejavnostih smo razvijali kompetence, ki so potrebne za trajnostno razumevanje kulturne in naravne dediščine.

Otroke smo motivirali da s svojimi predlogi sodelujejo pri načrtovanju dejavnosti našega projekta S pravljico skozi čas. Spodbujali smo jih k sodelovalnemu učenju, skupaj so sodelovali pri različnih dejavnostih ter so se predhodno skupaj dogovarjali in upoštevali predloge prijateljev. Spodbujali smo jih k vrednotenju svojega dela ter jim s pozitivno povratno informacijo pomagali pri reševanju morebitnih problemov, konfliktov ter jih spodbujali k nadaljnjemu delu.

Sodelovali smo z različnimi zunanjimi sodelavci: Mestna knjižnica Piran, Obalne galerije, JP Okolje Piran, prostovoljko Rdečega Križa Ireno Dolinšek, istrskim ljudskim glasbenikom Marinom Kranjacom, Muzej Sergej Mašera idr.

Naš projekt so izvajali tudi v drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih: Vrtec Ptuj, OŠ Bežigrad, OŠ Poljane, OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Fokovci, Prva OŠ Slovenj Gradec, OŠ Bakovci.

Nekaj utrinkov dejavnosti mornarčkov in mornarčic:

• Neptunov krst
• Istrski glasbenik Marino Kranjac
• Obisk Mestne knjižnice
• Obisk Rdeče kapljice
• Galerija Herman Pečarič
• Galerija Herman Pečarič
•  

V Vrtcu Mornarček Piran veliko pozornosti namenjamo oblikovanju trajnostnega načina razmišljanja. Zato smo se pri Morskih konjičkih odločili sodelovati v projektu V sodelovanju z naravo sam pridelam hrano, katerega nosilec je OŠ Zreče. S projektom smo želeli otroke navdušiti nad gojenjem rastlin in ozavestiti pomen lokalne samooskrbe. Ob enem smo z okoljsko vzgojo poudarjali pomen ohranjanja naravne dediščine. Ker je projekt potekal vse leto, smo dejavnosti prilagodili vremenskim danostim.

Vsak mesec smo izvolili zelenjavo meseca. Na ta način smo usvajali osnovna demokratična načela in se učili branja in pisanja različnih prikazov. O izvoljeni zelenjavi smo informacije iskali v literaturi in na spletu ter se ob tem veliko naučili.  O vsaki zelenjavi smo izdelali plakat in si ogledali različne dokumentarne filme. Otroci so bili nad raziskovanjem tako navdušeni, da so zelenjavo poizkusili tudi tisti, ki je sicer ne jedo. Na ta način smo otroke spodbujali k zdravemu načinu prehranjevanja in spoznavanju, kako lahko sami prispevajo k skrbi za lastno zdravje. Ker ob spoznavanju novo izvoljene zelenjave ni bil vedno primeren letni čas za sajanje, smo izdelali plakat vrtiček gusar, kjer so lahko sadili aplikate rastlin in se tako učili kje rastline rastejo (na zemlji, pod zemljo...). 

V visoki gredi na igrišču vrtca smo vzgojili peteršilj, solato (berivko), jagode in žajbelj. Zaradi blage obalne klime in naše skrbne nege so vse rastline uspešno prezimile. Ko naberemo petršilj, ga nesemo našim kuharjem. Tako so kosila še bolj okusna. Jagode in solato pa opremo in prigriznemo kar sproti. 

V sodelovanju z JP Okolje Piran smo vzgojili baziliko in origano, ki smo ga ob dnevu Zemlje delili mimoidočim na Tartinijevem trgu. Na ta način smo k samooskrbi in trajnostnemu načinu razmišljanja spodbujali tudi širšo lokalno skupnost.

Oktobra smo za zelenjavo meseca izvolili bučo. Ob noči čarovnic smo jo kupili na tržnici in jo  dekorirali. Semena smo posušili in shranili do pomladi. Spomladi smo iz semen vzgojili sadike buče, ki smo jih posadili v atriju. Zdaj jih negujemo, odstranjujemo plevel in zalivamo. Upamo, da bomo do jeseni vzgojili toliko buč, da jih bomo lahko podarili tudi otrokom iz ostalih oddelkov.

Otroci oddelka Gusarji smo sodelovali v Unesco projektu »Gozd in naravno okolje skozi otrokove oči«, z namenom spodbujanja pozitivnega odnosa do narave, razvijanja spoštovanja in odgovornega ravnanja z naravo ter ohranjanja sožitja z naravo.

Izkoristili smo skupne trenutke in se večkrat odpravili v bližnji park, kjer so otroci raziskovali tamkajšnja drevesa, cvetlice in grmičevje. Fotografirali so se ob najdebelejšem hrastu v Sloveniji, ga objeli ter risali drevo ob opazovanju. Pod drevesom smo zapeli pesmico in se pogovarjali o tem, za kaj so drevesa pomembna ter kaj vse nam dajejo. Otroci so v čarobnem gozdu na letovanju iskali hišice palčkov ter jim kasneje izdelali hiše iz lubja, paličic in storžev. V naravi so se igrali razne vodene in proste gibalne igre.

Tisto najpomembnejše, kar lahko gozd ponudi mlajšim otrokom, je igra, ki je v naravi pristna in zelo kvalitetna. Mlajši kot so, bolj spontano bodo raziskovali naravo. Hitro bodo našli naravne igrače, si poiskali naraven tobogan ali gugalnico ter razvijali lastno ustvarjalnost.