V oddelku morski konjički (4 do 5 let) smo skozi šolsko leto 2021/2022 sodelovali v projektu UNESCO VRTIČKI - V sodelovanju z naravo sam pridelam hrano (nosilec projekta OŠ Zreče).

V mesecu novembru smo v sklopu ˝Živimo zdravo˝ obravnavali pravljico ˝Repa velikanka˝, pri kateri so otroci prišli do ideje, da bi lahko tudi mi uredili našo visoko gredo na igrišču ter vanjo posadili nekaj zdravega. Kljub neustreznemu času za sajenje smo se odločili, da posadimo sadiko bazilike ter opazujemo, kaj se bo z njo dogajalo. Pred tem smo uredili visoko gredo tako, da smo skupaj izvlekli ukoreninjene in posušene sadike (tako kot so to nastopajoči naredili v pravljici ˝Repa velikanka˝).

Otroci so že zelo hitro opazili, da naša bazilika ne raste, ampak veni. Pogovarjali smo se o tem, zakaj rastlina ni zrastla. Takrat so otroci prišli do ideje, da bi lahko visoko gredo ponovno uredili, ko bo topleje, in bi takrat poskusili posaditi nove sadike.

V mesecu marcu smo v oddelku ustvarili naravoslovni kotiček, katerega so otroci poimenovali ˝naš vrtiček˝. V njem so imeli na razpolago herbarij zelišč, fotografije poteka razvoja od semena do ploda ter fotografijo sestavnih delov rastlin. Da bi si otroci lažje predstavljali potek razvoja od semena do ploda, smo to prikazali s pomočjo večjih pokrovov, v katere smo vstavili vato ter različna semena. Otroci so štiri pokrove s semeni zalivali, dva pa ne. Dnevno so opazovali, kaj se s semeni dogaja.

Vsak otrok je ˝okrasil˝ svoj lonček ter vanj posejal peteršilj, ki so ga ob mednarodnem dnevu Zemlje odnesli domov. V večje posodice so posejali semena korenja, stročjega fižola, peteršilja in bazilike. Vse sadike so bile v naravoslovnem kotičku, kjer so jih otroci lahko dnevno opazovali in zanje skrbeli.

V sklopu Dneva Zemlje smo sadike, za katere smo skrbeli in jih v kotičku redno zalivali, presadili v visoko gredo na igrišču vrtca. Visoko gredo smo uredili, dodali zemljo ter sadike med seboj ločili s kamenčki. Kmalu bomo lahko nabrali naš prvi pridelek – peteršilj, katerega bomo na drobno narezali in ga dodali v juho.

Nosilec  projekta:  Osnovna šola Franca Rozmana - Staneta

V letošnjem šolskem letu je oddelek Gusarji enote Barčica vključen v Unesco projekt "Kam z odpadnim materialom".

Gusarji smo iskali načine za zmanjševanje količin nastalega odpadnega materiala in reciklirali odpaden material v uporabne predmete za vsak dan ali v dekorativne namene. 

Otroci so dajali ideje za izdelke in tako so nastali okraski za igralnico ter šparavčki in lončki za barvice. 

Nosilec UNESCO projekta: OŠ dr. Jožeta Pučnika, Črešnjevec 

Svetovni dan voda smo v skupini Mavrične ribice obeležili s sejanjem semen dišavnic in zelenjave. Ob tem smo spoznavali kaj potrebuje rastlina za rast. Zelo pomembne za rast rastlin so KAPLJICE ŽIVLJENJA – VODA. To še posebej opazimo te dni, ko je povsod suša, saj že dolgo ni deževalo.

Posode s semeni smo postavili v igralnico na okensko polico, saj je zunaj še premrzlo. Opazovali bomo kako iz semen zrastejo sadike in jih skrbno zalivali. Sadike bomo presadili v visoko gredo in komaj čakamo, da bomo lahko zelenjavo tudi poizkusili. Dišavnico (baziliko) bodo otroci posadili v lončke in jih ob dnevu zemlje (22. 4. 22) odnesli domov. Če bo pridelek bazilike obilen bomo obdarili tudi naše kuharice.

Nosilec projekta Osnovna šola Vincenzo e Diego De Castro Piran

Nekega jutra sem opazila, da otroci med prostim risanjem rišejo tudi "srčke", kot jim sami pravijo. Spodbudila sem jih, naj srce nato tudi pobarvajo s poljubno barvo. Videla sem, da je zanimanje otrok veliko, zato sem jih spodbudila, da nato svoje srce tudi izstrižejo s škarjicami. Izkoristila sem priložnost za pogovor. Otroci so imeli nevihto idej in misli na temo "kaj je to srce, čemu služi". Pogledali in prelistali smo tudi nekaj strokovne literature ter prebrali nekaj pravljic (N. Mauer,Ti si moje srce; S. Silverstein, Drevo ima srce). Otrokom sem postavila vprašanje: "kaj pa skriva njegovo/njeno srce?" Nekateri so že takoj vedeli odgovor, nekateri so potrebovali več časa, nekateri so želeli povedati na samem. Pustila sem jim čas, da začutijo kaj se skriva v njihovem srčku in mi pridejo povedat. Lahko pa samo narišejo in ni potrebno, da to tudi povedo…

In tako se mi je porodila nova ideja, da vsak nariše svoje izražanje/občutke v svoje že narisano in izstriženo srce. To je spet obrodilo novo idejo, da vsa njihova srca nekako povežem. Na sredino plakata sem narisala veliko srce, iz katerega vodi natanko tolikšno vezi kot je otrok v skupini, na koncu vsake vezi, pa je vsak otrok posebej zalepil svoje izdelano srce.

Otroci so bili res zelo navdušeni in so dnevno izkoristili vsako priložnost za risanje srca (na list papirja, s kredami po tleh, s palico po raznih površinah) ter iskali podobo srca vsepovsod (prostor, narava).

Ker se je zanimanje stopnjevalo, sem jim na steno zalepila veliko drevo, na katerega lahko skozi celo šolsko leto lepijo srca, ki ga sami izdelajo. Vanj lahko zalepijo sliko tistega, kar skriva njihovo srce. Spet nov izziv za otroke, da prinesejo od doma sliko. 'Domača naloga' ni bila težka, saj so se srca začela hitro vrstiti in polniti drevo. Seveda imajo otroci tudi možnost, da ponovno rišejo v srce in ga prilepijo na drevo, v kolikor ne bi želeli imeti slike.

In tako nastajajo in nas spremljajo vsakodnevno različna srca okoli nas, vsako ima svojo zgodbo in vsako izraža posebno čustvo.

                                                                                                                                                             Vzgojiteljica Tjaša Nižetić Sardžoski