Nosilec projekta Osnovna šola Vincenzo e Diego De Castro Piran
Nekega jutra sem opazila, da otroci med prostim risanjem rišejo tudi "srčke", kot jim sami pravijo. Spodbudila sem jih, naj srce nato tudi pobarvajo s poljubno barvo. Videla sem, da je zanimanje otrok veliko, zato sem jih spodbudila, da nato svoje srce tudi izstrižejo s škarjicami. Izkoristila sem priložnost za pogovor. Otroci so imeli nevihto idej in misli na temo "kaj je to srce, čemu služi". Pogledali in prelistali smo tudi nekaj strokovne literature ter prebrali nekaj pravljic (N. Mauer,Ti si moje srce; S. Silverstein, Drevo ima srce). Otrokom sem postavila vprašanje: "kaj pa skriva njegovo/njeno srce?" Nekateri so že takoj vedeli odgovor, nekateri so potrebovali več časa, nekateri so želeli povedati na samem. Pustila sem jim čas, da začutijo kaj se skriva v njihovem srčku in mi pridejo povedat. Lahko pa samo narišejo in ni potrebno, da to tudi povedo…
In tako se mi je porodila nova ideja, da vsak nariše svoje izražanje/občutke v svoje že narisano in izstriženo srce. To je spet obrodilo novo idejo, da vsa njihova srca nekako povežem. Na sredino plakata sem narisala veliko srce, iz katerega vodi natanko tolikšno vezi kot je otrok v skupini, na koncu vsake vezi, pa je vsak otrok posebej zalepil svoje izdelano srce.
Otroci so bili res zelo navdušeni in so dnevno izkoristili vsako priložnost za risanje srca (na list papirja, s kredami po tleh, s palico po raznih površinah) ter iskali podobo srca vsepovsod (prostor, narava).
Ker se je zanimanje stopnjevalo, sem jim na steno zalepila veliko drevo, na katerega lahko skozi celo šolsko leto lepijo srca, ki ga sami izdelajo. Vanj lahko zalepijo sliko tistega, kar skriva njihovo srce. Spet nov izziv za otroke, da prinesejo od doma sliko. 'Domača naloga' ni bila težka, saj so se srca začela hitro vrstiti in polniti drevo. Seveda imajo otroci tudi možnost, da ponovno rišejo v srce in ga prilepijo na drevo, v kolikor ne bi želeli imeti slike.
In tako nastajajo in nas spremljajo vsakodnevno različna srca okoli nas, vsako ima svojo zgodbo in vsako izraža posebno čustvo.
Vzgojiteljica Tjaša Nižetić Sardžoski