Vrtec je tudi v letošnjem šolskem letu sodeloval v Programu Zdravje v vrtcu z rdečo nitjo Počutim se dobro 2. Program temelji na načrtovanju dejavnosti, ki vsebujejo zdravo prehrano, prometno varnost, duševno zdravje, higieno, telesno dejavnost in socialne interakcije.

V programu so sodelovali štirje oddelki, a kljub temu si je celoten vrtec prizadeval za dobro počutje, varnost in zdravje otrok ter svoje dejavnosti skozi celo šolsko leto načrtoval v tej smeri.

POROČILO  PROGRAMA  ZDRAVJE V VRTCU (NIJZ)

za šolsko leto 2020/2021

Rdeča nit: Počutim se dobro 2

1. Namen programa

• Postaviti varovanje in krepitev zdravja med svoje prioritetne naloge.

2. Cilji programa

• Zavedanje samega sebe in svojega telesa ter pridobivanje navad za skrb za zdravje in svoje telo
• Oblikovanje vrtčevskega okolja kot skupnosti, ki je zavezana skrbi za dobro počutje in  zdravje ter utrjevanju pozitivnega odnosa do zdravja
• Delovanje v smeri zmanjševanja nastanka bolezni in poškodb. 

3. Program dejavnosti

V okviru telesne aktivnosti so se otroci na tedenskem nivoju udeleževali gibalnih uric v večnamenskem prostoru vrtca in sicer vsak oddelek določen dan v tednu. Izvajali smo tudi aktivnosti na prostem skozi celo šolsko leto kot so sprehodi, tek na 150 metrov ob obeležitvi dneva športa, ki sta se ga udeležila da najstarejša oddelka. Vsi oddelki razen jasličnih, so se udeležili športnega programa Mali sonček. Pohodništvo kot interesno dejavnost, ki jo vodi Roman zabukovec nismo organizirali, zaradi ukrepov COVID-19.

Pri zdravi prehrani smo dajali pozornost na prehranjevanje pri rojstnih dnevih, starše smo opozarjali da prinesejo sadje, suho sadje in zdravo pijačo. Skrbeli smo za redno hidracijo in okrepčanje s sadjem med obrokoma. V okviru tradicionalnega slovenskega zajtrka smo v mesecu juniju otrokom ponudili jabolko, domač kruh, med in maslo. Otroke smo seznanjali s hrano različnih kultur in jih hkrati učili na pravilno hranjenje pri mizi in ravnjanje z njo.

Na področju higiene rok in zob, sva otroke opozarjali na pravilno umivanje rok z milom, ščetkanje zob v sodelovanju z zdravstvenim domom Piran pa nismo izvedli, zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja virusa COVID-19.

Z otroki smo obeležili dan vode, dan Zemlje ter prehode letnih časov in jih s tem navajali na skrb za zemljo in našo okolico.

Za duševno zdravje smo skrbeli z vsakodnevnim izvajanjem dejavnosti, ki vsebujejo socialne interakcije, razvoj empatije, čut za prijateljstvo in skrb drug za drugega. Ob rojstnih dnevih smo skrbeli za pozitivne občutke in doživetja ob praznovanju. Ob ponovnem odprtju vrtca smo še posebej bili pozorni na socialne interakcije med otroki in otroki ter med otroki in odraslimi, z namenom razvijanja občutka empatije in prepoznavanja svojih čustev ter dobre samopodobe.

Program varno s soncem smo pričeli izvajati v sredini meseca maja in ga bomo izvajali vse do konca avgusta. Otroke smo skozi celo šolsko leto navajali na varnost v prometu, jih seznanjali s prometnimi znaki ter jih učili ločevanja odpadkov.

Medicinska sestra Katja Štajner nas ni obiskala, zaradi varnostnih ukrepov za zajezitev širjenja virusa COVID-19.  Prav tako niso bili izvedeni roditeljski sestanki v sodelovanju z ZDR Piran, zaradi COVID-19.

4. Organiziranost

• V program Zdrave v vrtcu (NIJZ) so se vključili oddelki: Sara Tutnjić in Valentina Šestanj (oddelek 3-6), Valentina Pregarac (oddelek 2-3), Lilijana Pevc in Andrej Žibert (oddelek 3-5), Nataša Ogris in Janja Černe ( oddelek 1-6), Tjaša Nižetič Sardžoski (2-3 - Barčica).
• Strokovni delavci so skozi celo šolsko leto izvajali dejavnosti na teme navedene zgoraj ter do 30.6.2021 napisali tri do pet poročil, za dejavnosti, ki so jih izvedli. Poročila v obliki ankete na spletni strani so oddali koordinatorju programa, vrtec pa jih bo objavil na spletno stran do konca meseca julija.

Datum: 30.6.2020                                                                                                                                        Ime in priimek koordinatorice programa: Sara Tutnjić                               

DEJAVNOST 1:

V okviru projekta Zdravje v vrtcu sva si s sodelavko zadali nekaj glavnih tematik, ki sva jih želeli obravnavati v oddelku.

Ker smo 11. junija v oddelku obeležili Tradicionalni slovenski zajtrk, sva izkoristili priložnost in cel junij namenili zdravi prehrani.

Uvod v tematiko je bil obisk lutke gosenice, ki se je otrokom predstavila, oni pa njej. Povedala jim je svojo zgodbo.

Otroci so si ogledali gledališko predstavo pravljice Zelo lačna gosenica (Eric Carle), ki sem ga izvedla z gledališčem kamišibaj. Otrokom je bila pravljica zanimiva, zato so si jo želeli ogledati tudi naslednje dni.

Z otroki smo se pogovarjali o zdravi prehrani in zakaj je gosenico bolel trebuh. Ugotovili smo, da je pojedla preveč nezdravih obrokov. Pogovarjali smo se kaj otroci radi jedo doma in temo navezali na sadje.

Po zaključku pravljice so si otroci umili roke in pomagali pri pripravi zdravega sadnega napitka (smoothija). Pomagali so pri pripravi mize, razdelili skodelice ter olupili sadje (banane). Strokovni delavki sva pripravili mešalnik ter narezali sadje na manjše koščke. Otroci so sami nalagali sadje v mešalnik in z zanimanjem opazovali nastajanje napitka. Poskusili so ga vsi otroci, večini je bil všeč in so želeli še.

V okviru tematike o zdravi prehrani sva vpeljali tudi Tradicionalni slovenski zajtrk, ki vsebuje zdrav obrok in zabavo ob zaključku šolskega leta z zdravimi prigrizki (sadje).

DEJAVNOST 2:

S strokovno delavko sva že v začetku šolskega leta načrtovali gibanje kot prioritetno področje. Gibalne dejavnosti smo izvajali vsakodnevno, začeli smo z jutranjim razgibavanjem, veliko časa smo preživljali na igrišču in hodili na sprehode. Enkrat tedensko sva načrtovali gibalno urico, v zimskem času v igralnici, v toplejših mesecih pa v atriju pred igralnico.

V začetku šolskega leta smo sodelovali s strokovnima delavkama iz sosednjega, starejšega oddelka. Ob tednu otroka smo izkoristili priložnost za sodelovanje ter pripravili poligon, ki je začel v eni igralnici in se po hodniku nadaljeval v drugo igralnico. Zagotovile smo varno okolje s prisotnostjo strokovnih delavk v obeh prostorih.

Otroci so imeli veliko možnosti za gibanje in urjenje gibalnih spretnosti. Sodelovali so s starejšimi otroki, jih posnemali ter se od njih učili.

Otroci so na gibalnih postajah izvajali naravne oblike gibanja; hodili, skakali, prestopali ovire, pajkovo mrežo, se kotalili, plazili v tunel, hodili po vrvi, itd.

Po dejavnosti so otroci pomagali pri pospravljanju rekvizitov ter se okrepčali s čajem in jabolkom.

Opazili sva, da otrokom tak način gibanja ustreza, se počutijo dobro in jih že sami rekviziti motivirajo h gibanju, zato sva podobne dejavnosti izvajali skozi celo šolsko leto.

DEJAVNOST 3:

V letnem delovnem načrtu tega šolskega leta sva s sodelavko načrtovali razvijanje samostojnosti otrok. Samostojnost vključuje vsa področja, tako samostojnost pri prehranjevanju, obuvanju in oblačenju kot samostojnost pri higieni v kopalnici.

Na začetku šolskega leta je bil načrtovan obisk medicinske sestre, ki naj bi otrokom pokazala kako si pravilno umivati roke. Zaradi epidemije je bil obisk odpovedan, zato sva s sodelavko razmišljali kako otrokom predstaviti tematiko higiene rok na drugačen način.

Zaradi situacije, v kateri smo se znašli, se nama je zdelo izredno pomembno otroke poučiti kako si pravilno in temeljito umivati roke.

Otroke sva razdelili v dve skupini, ker se nama je dejavnost zdela primerna za manjšo skupino. Otrokom sem na roke posipala nekaj bleščic, ki so prikazovale bacile na rokah. Otroci so si bleščice najprej ogledovali, nato sem jih spodbudila, da se z dlanmi dotaknejo obraza, igrač, pohištva v igralnici. Opazili so, da so se bleščice prenesle na vse dotaknjene predmete. Tako se prenašajo tudi bacili. Nato smo skupaj umili roke. Otroci so na dlani nanesli milo in ob mojem zgledu so umili roke, dokler ni ostala niti ena bleščica več.

Na koncu smo se skupaj odpravili v knjižnico, kjer smo si na računalniku ogledali igriv videoposnetek s pesmijo o virusu in umivanju rok, ki je bila otrokom zelo všeč. Posnetek smo si na željo otrok ogledali tudi naslednje dni.

Tjaša Nižetić Sardžoski šolsko leto 2020/2021

1)Na temo Počutim se dobro sva s pomočnico vzgojiteljice v šolskem letu enkrat tedensko izvajali gibalne urice v večnamenskem prostoru, se veliko gibali na igrišču ter hodili na sprehode (vsak teden je bil obvezen sprehod v Portorož). Izdelali smo taktilne plošče. Na podlago iz penastih puzzlov smo zalepili različne materiale in snovi kot so vrvica, spužva, pluta, kamenje, mreža, aluminijasti pokrovčki, zamaški, pesek, suho listje, les... Otroci so pri tem pomagali polagati materiale oz. snovi na podlago ter jo že tu občutili z rokami. Eno izmed gibalnih uric smo poimenovali sprehod po gozdu. Otroci so na njem razvijali naravne oblike gibanja kot so hoja in tek z bosimi nogami, plazenje, lazenje ter prestopanje. Gozdni poligon je vseboval hojo po taktilnih ploščah, plazenje pod ovirami, plezanje čez lestev, lazenje po blazini ter prestopanje vrvi. Ko so otroci poligon nekajkrat izvedli, so ob najini spodbudi, plošče zamenjali in ponovili gibalne vaje. Ob zaključku gibalne urice, ko so se ob socialni igri Dežek umirili, sva z otroki izvedli še evalvacijo. Povprašali sva jih o počutju ter ugotovili, da so se dobro počutili, ker so lahko hodili bosi in pri tem neznansko uživali. V igralnici smo oblikovali kotiček, kjer so bile taktilne plošče na razpolago otrokom, da si jih sami vzamejo in organizirajo igro.

2)Z obvestilom na oglasni deski sva starše pozvali, da zbiramo odpadno embalažo od hrane. Otroci so z veseljem v vrtec prinašali prazne škatle, vrečke, ovitke od raznovrstne hrane. Vse to smo najprej (en teden) shranjevali v veliko škatlo. Nato sva na tla postavili zeleno in rdečo škatlo. Pogovarjali smo se o zdravi oz. nezdravi hrani. Pri tem je posamezni otrok iz velike škatle vzel embalažo ter bil spodbujen, da pove ali je to embalaža od zdrave ali nezdrave hrane. Ugotoviti je moral, kam sodi embalaža oz. ali jo bo odložil v zeleno škatlo kot zdravo ali v rdečo kot nezdravo hrano. Na steno sva namestili večji poli papirja v zeleni in rdeči barvi. Skupaj z otroki smo na papir narisali vesel oz. žalosten obraz. Nato so otroci pričeli z lepljenjem embalaže. Na zelen papir, z veselim obrazom, so zalepili hrano, ki je zdrava, na rdeč papir, z žalostnim obrazom, pa hrano ki ni preveč zdrava. Ob tem so se včasih posvetovali z nama. Diagram je bil na steni igralnice dva tedna. Otroci so se ob njem večkrat zadrževali in pogovarjali.

3)Izdelali sva slikaniški model pravljice Zelo lačna gosenica ter 2 lutki: majhno in veliko gosenico. Ob pripovedovanju pravljice sva s ščipalko sličice pripenjali na vrvico. Otroci so bili ob pripovedovanju spodbujeni, da štejejo sadeže, ki so bili na sličicah. Slikaniški model pravljice je bil na vrvici nameščen ves teden. Otroci so se ob njem večkrat zaustavili in pripovedovali zgodbico. Skupaj smo ugotavljali, katero zdravo in katero nezdravo hrano je gosenica pojedla. Na steno igralnice sva pritrdili diagram v obliki gosenice. Ena izmed gosenic je bila vesela, druga žalostna. Ob digramu so prisluhnili izmišljeni zgodbi o veseli in žalostni gosenici. Ob pripovedovanju sva v diagram s pomočjo strepa pritrjevali sličice. Otroci so kmalu ugotovili, zakaj je ena gosenica vesela, druga pa žalostna. Nato sva sličice, na katerih je bila raznolika hrana, odstranili. Otroke sva vprašali, kaj naj gosenica je, da bo zdrava in vesela oz. kaj je bolje, da ne je, da ne bo zbolela in bila žalostna. Otroci so nato sličice sami pritrjevali in razvrščali, se ob tem pogovarjali in se včasih posvetovali z nama. Ob sličicah so tudi prepoznavali različno vrsto hrane.

4)Otrokom sva v jutranjem krogu na tla v igralnici postavili različne predmete in sestavine. Pozvali sva jih, da izberejo tiste, ki jih potrebujemo, da lahko pripravimo čaj. Otroci so najprej izbrali med. Z vprašanji sva jih spodbujali, da ugotovijo, kaj bi še potrebovali. Ko smo zbrali vse pripomočke in sestavine, smo jih odnesli na mizo. V grelniku za vodo smo segreli vodo, ob tem smo se pogovarjali, katere vrsta čaja poznamo. Vsak je v svoj lonček dal vrečko čaja, ki si jo je izbral, nato smo dolili vročo vodo. Vsak je iz kozarca s svojo žličko vzel med, ga najprej polizal in ga dodal v čaj. Narezali smo limono ter poizkusi limonine rezine. Ugotovili smo, kakšnega okusa so in se ob tem kremžili. Pogovarjali smo se o tem, zakaj je limona zdrava. Otroci so limono oželi sami ter si jo eno žličko dodali v čaj. Počakali smo, da se je čaj nekoliko ohladil in ga poizkusili. Otrokom je bil čaj, ki so ga sami pripravili všeč, saj so ga vsi z veseljem popili. Še enkrat smo ponovili, kaj vse potrebujemo za pripravo čaja. Po končani dejavnosti, sva otrokom predstavili prstno igrico Kje je panj in čebele.

5) Po vrnitvi otrok v vrtec, po končani epidemiji, sva razmišljali, kako otrokom povedati, da je pomembno, da vzdržujejo razdaljo, da se čim manj dotikajo in da je bolje, da se ne objemajo. Ob vseh priporočilih, ki sva jih prejeli s strani ravnateljice oz. NIJZ-ja, sva bili v začetku kar malo zaskrbljeni. Spraševali sva se: Otroci so še majhni, kako bodo razumeli, na kakšen način naj jim poveva? Domislili sva si obliko rožice iz papirja, ki bodo v primerni razdalji zalepljene na tleh igralnice. Že pred odprtjem vrtca sva izrezali rožice različnih barv in vzorcev ter jih prilepili na tla (v ustrezni razdalji). Odstranili sva stole ter ob mizah pustili le 9 stolov, saj sva toliko otrok pričakovali. Otroci so pomalicali na primerni razdalji. Po malici so si izbrali rožico ter nanjo sedli. Stekel je pogovor. Otroci so se po dveh mesecih spremenili, postali so odgovornejši, zrelejši, tudi govoriti so pričeli v stavkih. Najprej smo iskali ideje, kako bi se po novem objemali. Dogovorili smo se, da si bomo pošiljali poljubčke na daljavo z roko in si večkrat povedali: rad te imam. V kopalnici smo na tla prilepili trak, ki ga bo smel le po eden prestopiti. Prav tako smo zalepili trak, da smo ločili del prvih jasli in naš del. Trak ne smemo prestopiti. Večkrat smo si umivali roke, jih pri tem temeljito namilili (v pomoč nam je bila prstna igra Ribiči) in s papirnato brisačo osušili. Ker je bilo otrok le 9, so se dokaj hitro navadili na nova pravila. Po malici in osebni higieni so vselej sedli na rožico, ki je bila zalepljen na tleh. Na ta način smo izvajali gibalne vaje, prisluhnili pravljicam, peli pesmice ali plesali ob glasbi. Kasnejše dejavnosti so potekale na igrišču, kjer so se otroci sprostili, kljub temu pa sva bili pozorni, da ni bilo preveč dotikov in bližine. Večkrat sva jim to nakazali na neverbalen, vendar nežen način ter prisluhnili njihovim potrebam.

GIBALNE URICE

V večnamenskem prostoru vrtca sva s sodelavko pripravili gibalno dejavnost, ki sva jo načrtovali v pripravi. Otroke sva motivirali tako, da smo se najprej odpravili v atrij vrtca, kjer je vsak otrok pokazal eno gibalno vajo, ostali otroci pa so ga posnemali. Kasneje so se ogreli tako, da so v parih tekli 40 metrov. Med tem časom je sodelavka v večnamenskem prostoru pripravila poligon za otroke, kjer je vsak otrok uril določeno gibalno spretnost. Cilj dejavnosti je bil urjenje koordinacije rok in nog, razvijanje moči, hitrosti in vzdržljivosti. Ker je bil vrtec zaprt skoraj tri mesece, sva opazili, da so otroci gibalno nekoliko nazadovali in njihove zmožnosti niso takšne, kot sva pričakovali oziroma kot so bile pred zaprtjem vrtca. Ko smo prišli v večnamenski prostor, sva otrokom ponudili vrečko, kjer so bili matematični liki. Vsak si je izžrebal en lik, na tleh v večnamenskem prostoru, pa so bili liki zalepljeni s pleskarskim trakom. Igrali smo se igrico “ptički v gnezda” tako, da je vsak otrok med zvokom tamburina oponašal določeno žival, ko pa zvoka ni bilo več, se je razvrstil v svoj lik. Preden so izvajali vaje na poligonu, je en deček pokazal kaj točno delamo na določeni postaji. Aktivne vaje so potekale približno 15 minut in po končanem glavnem delu je sledil zaključek. Z otroki smo pospravili vse rekvizite in pripravili padalo. V krogu smo padalo dvigali in spuščali in vsak otrok je imel možnost skriti se pod padalom. Ugotovili sva, da bova tovrstne dejavnosti morali načrtovati do konca šolskega leta, da bova dosegli zastavljene cilje. Po zaključnu sva poskrbeli za hidracijo telesa v igralnici in nato pripravili umirjene dejavnosti pri mizah.

ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA

Večkrat sva načrtovali tudi sprehod v Portorož zaradi lepega vremena. Po malici so se otroci usedli k svojim mizam in s sodelavko sva jih spraševali kam bi se lahko danes odpravili na sprehod. Trije otroci so dali predlog da gremo na igrala v Portorož, nekaj otrok je dalo predlog da gremo v Portorož, štirje otroci pa so predlagali, da bi lahko šli v bližnji gozdiček. Otroke sem vprašala ali imamo gozd v bližini vrtca in večina otrok je odgovorila da ga imamo. Kasneje sem jih vprašala kaj bi v gozdu počeli in en deček je rekel, da bi tam lahko igrali košarko, ostali otroci, pa so dali predloge kot so lovljenje, skrivanje, in risanje v zemljo s palicami. Sklenili smo, da se odpravimo poiskati gozd po poteh kjer še nismo hodili in da preverimo, ali je tudi koš za košarko res tam. Ko smo do tja prišli, so otroci takoj ugotovili, da je gozdiček majhen ter, da tam ni koša za košarko. Otroci so se igrali skrivalnice, lovili so se in plezali po drevesih. Izvedli smo gibalne vaje okoli drevesa tako, da je vsak otrok pokazal eno vajo in ostali otroci so za njim ponavljali. Fotografirali smo se ob drevesu ter se ob povratku v igralnico pogovarjali o naših ugotovitvah, ki sva jih s sodelavko zapisali. Dva dečka sta rekla, da bomo košarko lahko igrali v atriju kjer imamo koš, v gozdu pa se bomo igrali skrivalnice med grmički ter risali s palicami na zemljo. Otroci so se igrali igre, ki so jih predlagali pred odhodom v gozdiček. Opazili sva, da so vsi otroci sodelovali v dejavnostih, ki so jih pomagali načrtovati in pri tem ohranili notranjo motivacijo dlje časa. Cilj dejavnosti je bil ohranjanje zdravega psihičnega in fizičnega zdravja, kar sva dosegali z vključevanjem elementov formativnega spremljanja. Otrokom sva omogočali načrtovanje skupne dejavnosti in na koncu tudi refleksijo, kar jim je omogočalo razvijanje občutka pripadnosti in pomembnosti.

ZDRAVA PREHRANA

Po malici sva otrokom v igralnici pripraviki gledališče s pomočjo “kamišibaj” lutkovnega gledališča. Vsak si je vzel svoj stol in ga postavil v polkrog tako, da so vsi otroci lahko gledali predstavo. S sodelavko sva en daj prej pripravili ves material potreben za nastopanje. Ogledali so si predstavo iz knjige “Zelo lačna gosenica”, kar je bila tudi uvodna motivacija v glavni del dejavnosti. Po ogledani predstavi se je vsak otrok usedel na svoj znak v krogu in govoril o tem, kar se ga je najbolj dotaknilo iz pravljice. Pogovarjali smo se o tem, zakaj je bilo gosenici slabo in zakaj je pojedla toliko hrane. Ugotovili smo, da hrano jemo zato, da se naše telo razvija in ker je to potrebno za naše življenje. Otroci so nato vzeli revije in iz njih strigli fotografije hrane. Skupaj smo na velikem plakatu naredili tabelo, kjer smo označili zdravo in nezdravo, zato da so lahko sami razvrščali katera hrana se jim zdi zdrava in katera manj zdrava. Večina otrok je sličice razvrstila pravilno, le nekaj otrok je manj zdravo hrano umestilo med zdravo. Po tej dejavnosti smo se odpravili v knjižnico vrtca, kjer smo si na računalniku ogledali video posnetek, ki razvršča hrano med zdravo in manj zdravo, tako so otroci lahko popravili svoje napake in pravilno razvrstili hrano. Za zaključek sva otrokom povedali kaj se zgodi, če pojemo preveč manj zdrave hrane in kako to vpliva na naše zobe, telo in počutje. V igralnici sva jim pripravili sadni smoothie tako, da je vsak otrok lahko zmešal tisto sadje, ki ga ima rad. Skoraj vsi otroci so ga popili.

DUŠEVNO ZDRAVJE

Ob prihodu nazaj v vrtec, sva pri nekaterih otrocih opazili spremembe v vedenju. Z namenom obvladovanja teh občutkov in spremembe v vedenju, sva skozi cel teden pripravljali dejavnosti za razvoj zdravega psihosocialnega razvoja. Otrokom sva pripravili dejavnost za razvijanje empatije in ohranjanje duševnega zdravja. Sodelovali so v igri »zmečkan papir« (prtiček), ki je uprizarjal popraskanega ali kako drugače prizadetega otroka. Za motivacijo so se usedli v krog, kjer si je vsak otrok vzel svoj papirnat prtiček. Ob posnemanju odraslega so sledili navodilom. Najprej so prtiček pogledali in ga opisali, nato so ga zmečkali in strgali ter ga odvrgli na tla. Rekli so mu “oprosti” in potem sem otroke vprašala kakšen je prtiček sedaj. Vsi otroci so odgovorili da je prtiček še vedno zmečkan in strgan. Vprašala sem jih, ali je prtiček tudi ko smo mu rekli oprosti raven in cel, otroci so odgovorili da je še vedno strgan. Prtiček smo primerjali s popraskanim ali kako drugače prizadetim otrokom in ugotovili, da tudi če mu rečemo oprosti, je prijatelj še vedno prizadet. Otrokom sva razdelili liste, kjer je vsak imel možnost narisati kako se počuti če ga kdo popraska ali udari in ugotovili, da so le tisti otroci, ki izkazujejo znake agresije in jeze narisali sebe, kako jih nič ne boli ko jih nekdo popraska ali udari. Za zaključek sva otrokom povedali naj si vsak izbere svoj par, ter da se uležejo na tla. Ob mirni glasbi so otroci risali obrise telesa na prijatelju ter prijatelja masirali z namenom vzpostavljanja socialnih stikov. Po koncu dejavnosti smo si ogledali še plakat zalepljen v igralnici, kjer smo ponovili pravila vedenja v oddelku.

VARNOST V PROMETU/NA IGRIŠČU

Dejavnost sva pripravili z namenom seznanjanja s pravili v prometu in s seznanjanjem s posledicami, če pravil ne upoštevamo. Po malici smo si z otroki na računalniku ogledali video posnetek, ki je vseboval pravilno prečkanje ceste, napačno prečkanje ceste, prometne znake, motoriste z in brez čelade itd. Otroke sva po ogledanem videu vprašali, če poznajo nekatera pravila in katera pravila so to. Tisti otrok, ki je imel žogo v roki je imel možnost odgovoriti in vsak otrok je prišel na vrsto. Odgovore sva si zapisali na list. Kasneje sva otrokom pokazali osnovne prometne znake, ki sva jih pripravili en dan prej in jih spraševali po njihovih imenih. Nekateri otroci so poznali odgovor, drugi pa ne. Šli smo v garderobo, kjer smo se preobuli in oblekli ter si nadeli varnostne jopiče, na kar so naju opozorili tudi otroci. Odpravili smo se na sprehod okoli vrtca, otrokom pa sva dali navodilo, naj bodo pozorni na vse prometne znake in promet okoli njih. Večina otrok naju je opozarjala na prometni znak “stop”, “prehod za pešče”, “dovoljeno za intervencijo”. Opozorili so naju tudi na to, da je motorist, ki je peljal mimo nas, bil brez čelade, kar ni bilo v skladu s pravili. Pogovarjali smo se o tem, kaj bi se lahko zgodilo, če bi motorist brez čelade padel in imel prometno nesrečo. List z odgovori otrok sva vzeli s seboj na sprehod in jih pred prometnim znakom otrokom prebrali. Ugovotili so, da so bili nekateri odgovori napačni, zato smo jih na samem kraju kjer so bili prometni znaki, popravili. Otroci so hkrati ugotovili, da morajo tudi kolesarji nositi čelade in ugotovili so tudi, da so nekateri avtomobili bili napačno parkirani, kjer je dovoljeno samo za rešilce, gasilce in policaje. Ob prihodu nazaj v vrtec sva otrokom pri mizi ponudili didaktično igračo s prometnimi pravili. Iskali so pare simbolov (znak stop - avto ki čaka na cesti pred znakom).