V času globalne epidemije sedečega življenjskega sloga, zmanjševanja gibalne aktivnosti in učinkovitosti, povečevanja zaslonskega časa ter predvsem nenadzorovane uporabe digitalnih tehnologij so spodbude za redno gibalno aktivnost in nasploh gibalno dejaven življenjski slog otrok ter mladostnikov še posebej pomembne in dobrodošle. Podatki številnih nacionalnih in mednarodnih raziskav opozarjajo na drastičen upad gibalne učinkovitosti in aktivnosti otrok v zadnjih desetletjih. Ob tem se pojavlja vse več strokovnih pozivov k strateškemu, interdisciplinarnemu in medsektorskemu ukrepanju, ki poleg šolskega vključuje tudi obšolsko oz. družinsko okolje.





