logo 133490086logo 133490086logo 133490086logo 133490086logo 133490086

ZDRAVJE V VRTCU, Enota Barčica, oddelek 3-6 let

GIBALNE URICE

V večnamenskem prostoru vrtca sva s sodelavko pripravili gibalno dejavnost, ki sva jo načrtovali v pripravi. Otroke sva motivirali tako, da smo se najprej odpravili v atrij vrtca, kjer je vsak otrok pokazal eno gibalno vajo, ostali otroci pa so ga posnemali. Kasneje so se ogreli tako, da so v parih tekli 40 metrov. Med tem časom je sodelavka v večnamenskem prostoru pripravila poligon za otroke, kjer je vsak otrok uril določeno gibalno spretnost. Cilj dejavnosti je bil urjenje koordinacije rok in nog, razvijanje moči, hitrosti in vzdržljivosti. Ker je bil vrtec zaprt skoraj tri mesece, sva opazili, da so otroci gibalno nekoliko nazadovali in njihove zmožnosti niso takšne, kot sva pričakovali oziroma kot so bile pred zaprtjem vrtca. Ko smo prišli v večnamenski prostor, sva otrokom ponudili vrečko, kjer so bili matematični liki. Vsak si je izžrebal en lik, na tleh v večnamenskem prostoru, pa so bili liki zalepljeni s pleskarskim trakom. Igrali smo se igrico “ptički v gnezda” tako, da je vsak otrok med zvokom tamburina oponašal določeno žival, ko pa zvoka ni bilo več, se je razvrstil v svoj lik. Preden so izvajali vaje na poligonu, je en deček pokazal kaj točno delamo na določeni postaji. Aktivne vaje so potekale približno 15 minut in po končanem glavnem delu je sledil zaključek. Z otroki smo pospravili vse rekvizite in pripravili padalo. V krogu smo padalo dvigali in spuščali in vsak otrok je imel možnost skriti se pod padalom. Ugotovili sva, da bova tovrstne dejavnosti morali načrtovati do konca šolskega leta, da bova dosegli zastavljene cilje. Po zaključnu sva poskrbeli za hidracijo telesa v igralnici in nato pripravili umirjene dejavnosti pri mizah.

ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA

Večkrat sva načrtovali tudi sprehod v Portorož zaradi lepega vremena. Po malici so se otroci usedli k svojim mizam in s sodelavko sva jih spraševali kam bi se lahko danes odpravili na sprehod. Trije otroci so dali predlog da gremo na igrala v Portorož, nekaj otrok je dalo predlog da gremo v Portorož, štirje otroci pa so predlagali, da bi lahko šli v bližnji gozdiček. Otroke sem vprašala ali imamo gozd v bližini vrtca in večina otrok je odgovorila da ga imamo. Kasneje sem jih vprašala kaj bi v gozdu počeli in en deček je rekel, da bi tam lahko igrali košarko, ostali otroci, pa so dali predloge kot so lovljenje, skrivanje, in risanje v zemljo s palicami. Sklenili smo, da se odpravimo poiskati gozd po poteh kjer še nismo hodili in da preverimo, ali je tudi koš za košarko res tam. Ko smo do tja prišli, so otroci takoj ugotovili, da je gozdiček majhen ter, da tam ni koša za košarko. Otroci so se igrali skrivalnice, lovili so se in plezali po drevesih. Izvedli smo gibalne vaje okoli drevesa tako, da je vsak otrok pokazal eno vajo in ostali otroci so za njim ponavljali. Fotografirali smo se ob drevesu ter se ob povratku v igralnico pogovarjali o naših ugotovitvah, ki sva jih s sodelavko zapisali. Dva dečka sta rekla, da bomo košarko lahko igrali v atriju kjer imamo koš, v gozdu pa se bomo igrali skrivalnice med grmički ter risali s palicami na zemljo. Otroci so se igrali igre, ki so jih predlagali pred odhodom v gozdiček. Opazili sva, da so vsi otroci sodelovali v dejavnostih, ki so jih pomagali načrtovati in pri tem ohranili notranjo motivacijo dlje časa. Cilj dejavnosti je bil ohranjanje zdravega psihičnega in fizičnega zdravja, kar sva dosegali z vključevanjem elementov formativnega spremljanja. Otrokom sva omogočali načrtovanje skupne dejavnosti in na koncu tudi refleksijo, kar jim je omogočalo razvijanje občutka pripadnosti in pomembnosti.

ZDRAVA PREHRANA

Po malici sva otrokom v igralnici pripraviki gledališče s pomočjo “kamišibaj” lutkovnega gledališča. Vsak si je vzel svoj stol in ga postavil v polkrog tako, da so vsi otroci lahko gledali predstavo. S sodelavko sva en daj prej pripravili ves material potreben za nastopanje. Ogledali so si predstavo iz knjige “Zelo lačna gosenica”, kar je bila tudi uvodna motivacija v glavni del dejavnosti. Po ogledani predstavi se je vsak otrok usedel na svoj znak v krogu in govoril o tem, kar se ga je najbolj dotaknilo iz pravljice. Pogovarjali smo se o tem, zakaj je bilo gosenici slabo in zakaj je pojedla toliko hrane. Ugotovili smo, da hrano jemo zato, da se naše telo razvija in ker je to potrebno za naše življenje. Otroci so nato vzeli revije in iz njih strigli fotografije hrane. Skupaj smo na velikem plakatu naredili tabelo, kjer smo označili zdravo in nezdravo, zato da so lahko sami razvrščali katera hrana se jim zdi zdrava in katera manj zdrava. Večina otrok je sličice razvrstila pravilno, le nekaj otrok je manj zdravo hrano umestilo med zdravo. Po tej dejavnosti smo se odpravili v knjižnico vrtca, kjer smo si na računalniku ogledali video posnetek, ki razvršča hrano med zdravo in manj zdravo, tako so otroci lahko popravili svoje napake in pravilno razvrstili hrano. Za zaključek sva otrokom povedali kaj se zgodi, če pojemo preveč manj zdrave hrane in kako to vpliva na naše zobe, telo in počutje. V igralnici sva jim pripravili sadni smoothie tako, da je vsak otrok lahko zmešal tisto sadje, ki ga ima rad. Skoraj vsi otroci so ga popili.

DUŠEVNO ZDRAVJE

Ob prihodu nazaj v vrtec, sva pri nekaterih otrocih opazili spremembe v vedenju. Z namenom obvladovanja teh občutkov in spremembe v vedenju, sva skozi cel teden pripravljali dejavnosti za razvoj zdravega psihosocialnega razvoja. Otrokom sva pripravili dejavnost za razvijanje empatije in ohranjanje duševnega zdravja. Sodelovali so v igri »zmečkan papir« (prtiček), ki je uprizarjal popraskanega ali kako drugače prizadetega otroka. Za motivacijo so se usedli v krog, kjer si je vsak otrok vzel svoj papirnat prtiček. Ob posnemanju odraslega so sledili navodilom. Najprej so prtiček pogledali in ga opisali, nato so ga zmečkali in strgali ter ga odvrgli na tla. Rekli so mu “oprosti” in potem sem otroke vprašala kakšen je prtiček sedaj. Vsi otroci so odgovorili da je prtiček še vedno zmečkan in strgan. Vprašala sem jih, ali je prtiček tudi ko smo mu rekli oprosti raven in cel, otroci so odgovorili da je še vedno strgan. Prtiček smo primerjali s popraskanim ali kako drugače prizadetim otrokom in ugotovili, da tudi če mu rečemo oprosti, je prijatelj še vedno prizadet. Otrokom sva razdelili liste, kjer je vsak imel možnost narisati kako se počuti če ga kdo popraska ali udari in ugotovili, da so le tisti otroci, ki izkazujejo znake agresije in jeze narisali sebe, kako jih nič ne boli ko jih nekdo popraska ali udari. Za zaključek sva otrokom povedali naj si vsak izbere svoj par, ter da se uležejo na tla. Ob mirni glasbi so otroci risali obrise telesa na prijatelju ter prijatelja masirali z namenom vzpostavljanja socialnih stikov. Po koncu dejavnosti smo si ogledali še plakat zalepljen v igralnici, kjer smo ponovili pravila vedenja v oddelku.

VARNOST V PROMETU/NA IGRIŠČU

Dejavnost sva pripravili z namenom seznanjanja s pravili v prometu in s seznanjanjem s posledicami, če pravil ne upoštevamo. Po malici smo si z otroki na računalniku ogledali video posnetek, ki je vseboval pravilno prečkanje ceste, napačno prečkanje ceste, prometne znake, motoriste z in brez čelade itd. Otroke sva po ogledanem videu vprašali, če poznajo nekatera pravila in katera pravila so to. Tisti otrok, ki je imel žogo v roki je imel možnost odgovoriti in vsak otrok je prišel na vrsto. Odgovore sva si zapisali na list. Kasneje sva otrokom pokazali osnovne prometne znake, ki sva jih pripravili en dan prej in jih spraševali po njihovih imenih. Nekateri otroci so poznali odgovor, drugi pa ne. Šli smo v garderobo, kjer smo se preobuli in oblekli ter si nadeli varnostne jopiče, na kar so naju opozorili tudi otroci. Odpravili smo se na sprehod okoli vrtca, otrokom pa sva dali navodilo, naj bodo pozorni na vse prometne znake in promet okoli njih. Večina otrok naju je opozarjala na prometni znak “stop”, “prehod za pešče”, “dovoljeno za intervencijo”. Opozorili so naju tudi na to, da je motorist, ki je peljal mimo nas, bil brez čelade, kar ni bilo v skladu s pravili. Pogovarjali smo se o tem, kaj bi se lahko zgodilo, če bi motorist brez čelade padel in imel prometno nesrečo. List z odgovori otrok sva vzeli s seboj na sprehod in jih pred prometnim znakom otrokom prebrali. Ugovotili so, da so bili nekateri odgovori napačni, zato smo jih na samem kraju kjer so bili prometni znaki, popravili. Otroci so hkrati ugotovili, da morajo tudi kolesarji nositi čelade in ugotovili so tudi, da so nekateri avtomobili bili napačno parkirani, kjer je dovoljeno samo za rešilce, gasilce in policaje. Ob prihodu nazaj v vrtec sva otrokom pri mizi ponudili didaktično igračo s prometnimi pravili. Iskali so pare simbolov (znak stop - avto ki čaka na cesti pred znakom).

© 2017 Vrtec Mornarček Piran