Pri najmlajših smo v septembru dobili dva nova prijatelja. Malo je bilo solz, vendar smo se hitro spoprijateljili in že »vozičkali« okoli vrtca.

Veliko je deževalo in opazovali smo dežne kaplje ter prisluhnili zgodbi Pod medvedovim dežnikom (S. Makarovič). Tudi mi smo se v garderobi preobuli, oblekli jope, odprli pikčast dežnik in se sprehodili po terasi … »ups, brez dežnika smo mokri«, zato smo se s papirnatimi robčki tudi obrisali.

Ob listanju knjige smo se zabavali, sočustvovali z mokro miško, srno, zajcem, neprijazno žalostno lisico in prijaznim veselim medvedom.

Igrali smo se z ročnimi lutkami, skrivali pod dežnikom, risali, lepili ter peli pesem Pleši medo (J. Bitenc).

Ob Evropskem dnevu mobilnosti smo se odpravili na sprehod po varni prometni poti okoli vrtca. Opremili smo se z odsevnimi brezrokavniki, da smo bili bolje vidni.

Najlepše nam je bilo na gugalnici … še pet minut in bi ob italijanski pesmi Din don campanon zaspali.